Ura je pol dveh zjutraj, jaz pa s široko razprtimi očmi ležim v postelji, berem Mandelštama in sprejemam odločitve, ki so navznoter pravzaprav radikalne. Čez manj kot dvanajst ur imam pri seminarju iz ruskega simbolizma predstavitev seminarske naloge z naslovom Ambivalentnost revolucije in socializma v filozofiji Nikolaja Berdjajeva. O Bog, kako sem se spomnila tega naslova. Nalašč sem izbrala same težke besede, da bi zvenela čim bolj pametno. Naslov sem si izbrala na začetku zimskega semestra, ko sem se še nameravala cel semester pripravljati in poglabljati v temo, toda življenje je krenilo po svoje in teme sem se lotila v petek. Mama mi je sicer, ko sem pred njo povadila predstavitev, zagotovila, da zvenim "suvereno in modro", vendar sem ji takoj odgovorila, da bodo specialisti za vse rusko in tudi ostalo že ugotovili, da blefiram. No, ampak k sreči je tako kot filozofija Berdjajeva tudi moj razlog za seminarsko nalogo izrazito personalističen ... namenjen meni in nikomur drugemu.
Moj prijatelj me zadnje čase pogostokrat, ko mu tu in tam napišem kaj zares obupanega, navadno precej hladno spodbudi k temu, da imam zdaj priložnost naučiti se reči ne in delati dobro zase. Če pogledam njegove zadnje SMS-e, so videti nekako takole: Ti predvsem poskrbi zase. Posveti se svoji prihodnosti. Reci ne stvarem, ki niso dobre zate. Postavi sebe na prvo mesto pri vsemu. Veš, kaj delaš narobe, in zdaj se lahko spremeniš. Napiši si svoje cilje. Reci mu, naj spizdi. Začni štrikat.
Ne vem sicer, odkod pobira svoje nasvete, toda na pripravah na maturo v četrtem letniku, kjer sva si eno leto delila predavalnico, jih najbrž ni slišal. Sama se z njegovimi besedami dostikrat ne bi strinjala, moja logika je usmerjena bolj v: Žrtvuj se. Bodi tam, ko te potrebujejo. Delaj za druge. Če je treba, se raztrgaj. Pusti se, da te zmanipulirajo in čimvečkrat občuti krivdo, če ne zmoreš delati tega, kar se pričakuje od tebe.
Toda zadnje čase se pred odločitvami pogosto spomnim njegovih besed. Morda se zato zdi, da pljuvam ljudi iz svojega okolja kakor peške in presenečeno ugotavljam, da ostajajo dobri prijatelji, zvesti psi, ki so me že tolikokrat spravili ob živce, pa so se vselej pripraskali nazaj. Ti me potrpežljivo opozarjajo: pazi, kaj delaš, bodi previdna, da ti ne bo kasneje žal, jaz pa naivno tipam meje in se potem skesano vračam, prosim odpuščanja in se smilim sama sebi. Življenje je bogatejše še za eno grenko izkušnjo, še za eno trpko šolo, ki neusmiljeno skriva svoj namen in mi šele s časom namerava pokazati, kaj je bilo bistvo tega. Ajme, ništa ne odlazi dok te ne nauči ono što treba da znaš.
Moj prijatelj me zadnje čase pogostokrat, ko mu tu in tam napišem kaj zares obupanega, navadno precej hladno spodbudi k temu, da imam zdaj priložnost naučiti se reči ne in delati dobro zase. Če pogledam njegove zadnje SMS-e, so videti nekako takole: Ti predvsem poskrbi zase. Posveti se svoji prihodnosti. Reci ne stvarem, ki niso dobre zate. Postavi sebe na prvo mesto pri vsemu. Veš, kaj delaš narobe, in zdaj se lahko spremeniš. Napiši si svoje cilje. Reci mu, naj spizdi. Začni štrikat.
Ne vem sicer, odkod pobira svoje nasvete, toda na pripravah na maturo v četrtem letniku, kjer sva si eno leto delila predavalnico, jih najbrž ni slišal. Sama se z njegovimi besedami dostikrat ne bi strinjala, moja logika je usmerjena bolj v: Žrtvuj se. Bodi tam, ko te potrebujejo. Delaj za druge. Če je treba, se raztrgaj. Pusti se, da te zmanipulirajo in čimvečkrat občuti krivdo, če ne zmoreš delati tega, kar se pričakuje od tebe.
Toda zadnje čase se pred odločitvami pogosto spomnim njegovih besed. Morda se zato zdi, da pljuvam ljudi iz svojega okolja kakor peške in presenečeno ugotavljam, da ostajajo dobri prijatelji, zvesti psi, ki so me že tolikokrat spravili ob živce, pa so se vselej pripraskali nazaj. Ti me potrpežljivo opozarjajo: pazi, kaj delaš, bodi previdna, da ti ne bo kasneje žal, jaz pa naivno tipam meje in se potem skesano vračam, prosim odpuščanja in se smilim sama sebi. Življenje je bogatejše še za eno grenko izkušnjo, še za eno trpko šolo, ki neusmiljeno skriva svoj namen in mi šele s časom namerava pokazati, kaj je bilo bistvo tega. Ajme, ništa ne odlazi dok te ne nauči ono što treba da znaš.