Thomas Mann: Čarobna gora
Režija: Mateja Koležnik
Prva predstava letošnje abonmajske sezone v Drami je Čarobna gora po romanu Thomasa Manna v režiji Mateje Koležnik. Govori o mladem inženirju ladjedelništva Hansu Castorpu, ki pride v višinsko zdravilišče za štirinajst dni obiskat bolnega bratranca, a tam še sam zboli in ostane kar sedem let. Gre za kompleksno in skrivnostno pripoved. Romana žal (še) nisem prebrala.
Morda je bilo krivo to, da je bila to že četrta predstava v dveh tednih ali pa to, da sem že prej vedela, da traja kar 210 minut in ima dva odmora. Poleg tega se je predstava ''zaradi tehničnih težav'' začela kar 35 minut kasneje (Drama nam je v opravičilo častila pijačo) in smo v gledališču bili kar do pol polnoči. Koncentracija mi je zaradi utrujenosti iz minute v minuto pešala, poleg tega pa je že sama uprizoritev nekako medla in razvlečena. Misli so mi zaradi slabih novic od doma kar neprestano uhajale. Pričakovala sem, da me bo tematika bolezni nagovorila, toda me ni.
Med tremi dejanji sem bila zares pozorna le ob drugem, v katerem je prikazan besedni obračun med dvema pripadnikoma različnih filozofskih tokov, ki se konča z dvobojem in samomorom enega od njiju. Kljub temu da je celotno dejanje le dialog (občasno se vplete še tretji lik), je to po mojem mnenju najbolj napet in vznemirljiv del predstave.
Ker sem Aljaža Jovanovića en dan prej gledala v Svatbi, mi je bila posebej zanimiva transformacija vloge, ki jo je odigral. Vloga Janeza iz Svatbe je namreč povsem drugačna od Hansa Castorpa.