Jeseni brez primere, sneženja, ki jih je privlekla
zima, megle, otrple, prašne ure vročega poletja,
prepustil sem se stari igri letnih časov, vrtincu pekla
neizogibnih vračanj, skoraj že odsoten,
medlečih ustnic, rok, zlatega puha,
sladkih slovesov v jutrih meseca aprila;
zaspal, se zbudil, sanjal, si z dlanjo podpiral
čelo, se smejal in jokal, klical iz azila
podleže, heroje; a čakajoč, brez muje, v sebi
puščajoč nemir trohneti v želji, da bi se izpel ...
Tako da si me, pesnenje, počasi izvotlilo.
Življenje, res si bilo ubogo, nisem te živel.
Giorgio Bassani
prevod: Milan Dekleva
zima, megle, otrple, prašne ure vročega poletja,
prepustil sem se stari igri letnih časov, vrtincu pekla
neizogibnih vračanj, skoraj že odsoten,
medlečih ustnic, rok, zlatega puha,
sladkih slovesov v jutrih meseca aprila;
zaspal, se zbudil, sanjal, si z dlanjo podpiral
čelo, se smejal in jokal, klical iz azila
podleže, heroje; a čakajoč, brez muje, v sebi
puščajoč nemir trohneti v želji, da bi se izpel ...
Tako da si me, pesnenje, počasi izvotlilo.
Življenje, res si bilo ubogo, nisem te živel.
Giorgio Bassani
prevod: Milan Dekleva